| |
Kako se je vse skupaj začelo
Zgodba o Slabičih se začne dobrih deset let nazaj. Takrat smo bili v petem ali šestem razredu osnovne šole in igranje nogometa nam je pomenilo največ na svetu. Fantje iz stare Sevnice smo se skoraj vsak dan po šoli zbrali na travnatem igrišču za stanovanjskimi bloki in brcali žogo. Največkrat smo se razdelili v dve ekipi in igrali eni proti drugim. Če nas kdaj ni bilo dovolj za igro na dva gola, smo povečali gol in trenirali proste strele ali udarce iz kota. Tako smo razvili izjemen občutek za igro in žogo.
Podobno pa so svoje nogometne sposobnosti razvijali tudi fantje iz drugih delov Sevnice in kmalu se je pojavilo vprašanje Kdo je najboljši? V iskanju odgovora smo najprej ustanovili ekipe (pravzaprav smo jih samo poimenovali). Fantje iz stare Sevnice smo bili Skeletorji, iz nove Sevnice sta prihajali ekipi Black Tigers in Hot Dogs (kasneje Wings), Drožanjčani pa so svoji ekipi dali ime Bad Boys. Nato smo organizirali pravo ligaško tekmovanje. Vsak konec tedna smo se zbrali na igrišču TVD Partizan in vsaka ekipa je odigrala tri tekme (po sistemu vsak z vsakim). Točke so se seštevale, in kdor je po nekaj mesecih zbral največ točk, je bil najboljši.
Po tem obdobju smo slabiči igrali za šolske nogometne reprezentance. Nekateri smo oblekli drese Osnovne šole Savo Kladnik Sevnica (pod taktirko Mirana Štojsa), drugi pa Osnovne šole Boštanj. Barve šolskih reprezentanc smo branili na občinskih, regijskih in državnih šolskih tekmovanjih ter v drugi sevniški občinski ligi.
Po končani osnovni šoli smo želeli nastopati v občinski ligi s svojo ekipo. Fantje iz stare in nove Sevnice smo združili moči in ustanovili ekipo Tequila Sombreros. S solidnimi nastopi v ligi smo dve leti zasedali mesta na sredini razpredelnice, dokler nismo zaradi trenj v ekipi stari Sevničani ustanovili svojo ekipo.
Poimenovali smo jo Vrtača United, saj nas je več kot pol živelo v blokovskem naselju Pod Vrtačo. Ime Slabiči se začne prvič pojavljati leto kasneje, to je leta 2000, ko se je ekipa preimenovala. Najprej se je ta vzdevek prijel Djurota, ki je igral trobento pri sevniški Godbi. Tam je bil tudi legendarni pivec Matej Fon in ker jasno Djuro ni imel takih pivskih sposobnosti da bi ga lahko celo noč pil s Fonom, ga je ta začel klicati Slabič. Ime je bilo zelo posrečeno in ker smo počasi tudi ostali Slabiči začeli zgubljati na svoji pivski kondiciji (sej veste - leta pa to), smo rekli da bi lahko bili FONOVI SLABIČI. Smo pa se kasneje premislili in obdržali samo drugi del imena, saj nas večina ni bila v tako tesni povezavi s Fonom kot Djuro. Sezono 2002 smo po fenomenalnih predstavah skozi vse leto zaključili na prvem mestu v drugi ligi in si s tem zagotovili kvalifikacije za vstop v prvo občinsko ligo. V kvalifikacijah pa smo, povsem v nasprotju s prikazanim v ligi, odpovedali na celi črti in še sreča nas je zapustila. Po štirih porazih bi tako morali ostati v drugi ligi. A sreča v nesreči - prva liga se je razširila in tako je bil tam končno tudi prostor za nas. V prvi ligi smo se za zdaj uvrščali v zgornji del lestvice in upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Uspešno nastopamo tudi v zimski ligi, vsakoletnem občinskem pokalu in na raznih turnirjih, kjer smo postali s svojimi rdeče-belimi ali belo-vijoličnimi dresi nepogrešljivi del teh prireditev. Prepoznavni smo predvsem po dobri moštveni igri, po individualnih odlikah naših članov, po športnem duhu in slabi organizaciji v ekipi.
|
|
|
